Z rdecim soncem obsijan, zrem v nov dan, v kraju ki ga ne poznam
Hladen veter se krepi in hladi mojo vroco kri
V srcu bije nemir, hrani to kruto zver
Casa sam svoj gospodar, ni mi mar, ce prestopim na drugo stran
Izbrisal sem spomin,
preteklost bolecin
v temi utopim
v temi utopim
Tavam noc in dan
Moja senca vse kar se imam
Vlivam si pogum
da izginem stran
Njen dotik me prebodi, odprem osi, slika se zavrti.
Neznana soba lep obraz, divja nos, razvneta strast
Poljubim jo v slovo, me prime za roko
Zvok motorja zagrmi, ceste vonj zdruzi najini poti
V plamenih iz denva v dan
Zivljenje divjih sanj
neskoncnosti predam
V noci zagrmi
Nenaden krik, ples luci
V topel me objem
oblije reka krvi
Smrt me izpusti
se v svetlobo spremeni
Tema se zgubi
a tebe ni
Vrne se privid ki zbudi stare slike preteklosti
V srcu znan nemir me vlece na star tir
"Zver me ne izpusti", moj krik v noci zveni
Rdece sonce spet nov dan me lovi, odhajam dalec stran
Odhajam dalec stran
No comments:
Post a Comment